Okoljevarstveniki ostro nad načrt upravljanja krajinskega parka Tivoli

Osnutek desetletnega načrta upravljanja Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je po mnenju okoljevarstvenikov škodljiv, saj med drugim spodbuja komercializacijo parka. Predlaga namreč širjenje nabora lokacij za množične dogodke, so opozorili pred koncem javne razprave.

Predstavniki Mladih za podnebno pravičnost, Protestivala in platforme Ljubljana odprto mesto so na današnji novinarski konferenci izpostavili ključne pomanjkljivosti osnutka načrta upravljanja krajinskega parka. Opozarjajo, da osnutek namesto petih predlaga 16 lokacij, ki so namenjene množičnim in komercialnim dogodkom. "Tam se bodo lahko dogajali množični dogodki brez kakršnegakoli strokovnega nadzora," je opozoril predstavnik Mladih za podnebno pravičnost Izidor Ostan Ožbolt.

"Park Tivoli ne sme in ne more biti poligon za komercialne, profitabilne, množične dogodke, ampak je in mora ostati oaza miru, oaza, kjer se lahko sprehajamo, športamo in doživimo mir sredi vrveža glavnega mesta Slovenije," je dodal Ostan Ožbolt. Po njegovih besedah bi morali park upravljati bolj sonaravno in predvidevati tudi ekocelice, torej območja, kjer "pustijo naravi prosto pot" in vanjo ne posegajo.

Nasprotujejo tudi načrtovani gradnji garažne hiše pri živalskem vrtu. Menijo, da je gradnja garažne hiše v krajinskem parku problematična, saj privablja motorni promet v park, namesto da bi ga zmanjševali. "Treba je spodbujati obiskovalce, da v park prihajajo peš, s kolesom ali javnim prevozom," je poudaril predstavnik platforme Ljubljana odprto mesto Arne Vehovar. Dodal je, da osnutek načrta upravljanja ne definira jasnih namenov, razvojnih ciljev parka, odgovornih oseb, časovnic in nadzora.

Sanja Fidler iz Protestivala je opozorila, da proces priprave osnutka načrta upravljanja ni vključeval lokalnega prebivalstva na način, ki bi omogočal iskanje skupnih odgovorov na prepoznane težave že v fazi priprave. "Trenutni proces sprejemanja načrta upravljanja ljudi prej odvrača kot vključuje, ker dopušča predvsem podajanje pripomb, kar predstavlja najnižjo možno raven participacije," je povedala. Pri pripravi po njihovih besedah niso sodelovali niti biologi, sociologi in krajinski arhitekti.

Ostan Ožbolt je opozoril še, da osnutek predvideva le navidezni nadzor, saj naj bi občina nadzorovala samo sebe. Pri nekaterih točkah je namreč predviden nadzor, ki bi ga opravljajo občinsko podjetje Voka Snaga. "Zdi se nam grozljivo, da lahko v nekem dokumentu, ki bi moral biti strokoven, za večino ukrepov predvidevajo, da bo občinski organ nadzoroval drug občinski organ," je dejal. Pri nekaterih ukrepih pa je predviden nadzor zavoda za varstvo narave, kar okoljevarstveniki podpirajo.

Politolog Andrej Lukšič, ki je sodeloval pri pripravi osnutka, a je do procesa in vsebine kritičen, pa je dejal, da bi morali ob predstavnikih javne oblasti že pri pripravi dokumentov sodelovati tudi lokalne iniciative, nevladne organizacije in drugi, ne pa da imajo le možnost komentiranja. "To pomeni, da je arbitrarno odločeno, kaj bodo iz mnenj in komentarjev povzeli in kaj ne. Ni nobenega nadzora, kaj se dogaja s potrebami in željami neposredno prizadetih v tem dokumentu," je povedal.

Občani lahko svoje stališče o osnutku zapišejo še danes v spletni obrazec.